Plantaža (Plantago lanceolata)

Druga imena: Babica, Carinik, Hojinek, Ranocel, Pasji jezik, Ovnov jezik, Mišji rep, Mišje uho

Šentjanževka, znana tudi pod imeni krhlika, zelnik, grmada, ranocel, pasji jezik, ovnov jezik, mišji rep ali mišje uho, je trajno zelišče iz družine plantajevk. Ta zdravilna rastlina je razširjena po vsej Evropi, najdemo pa jo tudi v Aziji in Ameriki. Raste predvsem na travnikih, ob cestah in poteh, pa tudi na robovih polj in na vrtovih. Njena značilnost so ozki, dolgi listi z vzporednimi žilami, ki rastejo neposredno iz korenine, kot da bi tvorili rozeto. Cvetovi pa so na dolgem steblu razporejeni v gostem socvetju.

Lancetovec ne služi le kot okras naše narave, temveč tudi kot surovina, ki se uporablja v kozmetični in farmacevtski industriji. Njeni listi vsebujejo številne dragocene snovi, kot so flavonoidi, saponini, grenke snovi, sluzi, tanini in številne druge, ki spodbujajo zdravje in lepoto naše kože. Zato se navadni trpotec uporablja v številnih kremah, mazilih, losjonih in šamponih. Šentjanževka ima tudi protivnetne in zdravilne lastnosti, zato je njena uporaba razširjena v izdelkih za celjenje ran, proti aknam in za dihala. Med ljudmi je priljubljena tudi kot pripravek iz zeliščnega čaja, ki pomaga pri boleznih dihal, črevesnih težavah in ima diuretične učinke.