Sibirska jelka (Abies sibirica)

Druga imena: Abies pichta, Picea pichta, Pinus sibirica, Abies semenovii

Sibirska jelka, znana tudi kot Abies pichta, Picea pichta, Pinus sibirica ali Abies semenovii, je zimzeleno, razmeroma hitro rastoče drevo, ki izvira iz Sibirije in Mongolije. Običajno doseže višino od 30 do 35 metrov, včasih pa lahko zraste tudi do 50 metrov. Zanj so značilne toge, temnozelene iglice, dolge od 1,5 do 3 cm, in stožčasti, viseči storžki, ki so lahko dolgi do 15 cm. To drevo se ne prideluje le zaradi okrasne vrednosti, temveč tudi zaradi kakovostnega lesa in eteričnega olja, ki se pogosto uporablja v aromaterapiji in parfumeriji.

Les sibirske jelke je lahek, odporen proti gnitju in zelo enostaven za oblikovanje, zato se pogosto uporablja za izdelavo pohištva in glasbil. Uporablja se tudi za izdelavo gradbenega lesa in lesenih oblog. Drevo je vir dragocenega eteričnega olja, jelovega balzama, ki se pridobiva iz lubja. Ima močan smolnat vonj in se uporablja v parfumih in dišavah ali kot osnova za proizvodnjo aromatičnih olj. Parfumerji cenijo njegov topel, lesni in balzamični vonj, ki kompozicijam doda globino in kompleksnost. Poleg tega je jelov balzam sestavina nekaterih zdravilnih mazil in krem, kjer se uporablja zaradi protimikrobnih in protivnetnih lastnosti.