Kaj je bolezen vertigo in kako jo obvladati
Vertigo - ko se svet vrti in tla izgubijo stabilnost
Vertigo, znano tudi kot bolezen, je zdravstveno stanje, ki lahko človeka preseneti v nepričakovanih trenutkih in pomembno vpliva na njegovo vsakdanje življenje. Ta stanje ni zgolj običajna omotica – je intenziven občutek, da se svet okoli vas nenadoma začne vrteti, čeprav stojite na mestu. Ta bolezen je lahko spremljana s slabostjo, izgubo ravnotežja in včasih tudi občutki tesnobe, kar jo naredi zelo neprijetno in težko obvladljivo težavo.
Kaj je vertigo in kako se kaže?
Vertigo je simptom, ki se kaže kot občutek vrtenja ali nihanja, čeprav se telo dejansko ne premika. Ta občutek lahko traja nekaj sekund, pa tudi nekaj minut ali ur, v težjih primerih pa celo dni. Pri vertigu lahko oseba ima težave z ohranjanjem ravnotežja, kar lahko privede do padcev in poškodb. Poleg tega so lahko ti napadi povezani s slabostjo, bruhanjem in izrazito utrujenostjo.
Za razliko od običajne omotice, ki jo lahko povzroči na primer dehidracija ali nenadno znižanje krvnega tlaka, je vertigo pogosto posledica motenj notranjega ušesa, možganov ali živčnega sistema. Možgani se namreč zanašajo na notranje uho kot glavni vir informacij o gibanju in položaju telesa. Ko so te informacije izkrivljene ali prekinjene, nastane občutek, da se svet okoli vas premika, čeprav sami ostajate mirni.
Preizkusite naše naravne izdelke
Kakšni dejavniki lahko povzročijo vertigo?
Vertigo lahko ima različne vzroke, ki segajo od razmeroma nenevarnih stanj do resnejših bolezni. Najpogostejši vzrok vertiga so težave, povezane z notranjim ušesom, predvsem z njegovimi deli, odgovornimi za vzdrževanje ravnotežja.
Eden najpogostejših stanj, ki povzročajo vertigo, je benigni paroksizmalni položajni vertigo (BPPV). To stanje povzroča sprostitev majhnih kristalov kalcija (otolitov) v ušesih, ki dražijo ravnotežne strukture. BPPV je pogosto sprožen z nenadno spremembo položaja glave, na primer pri vstajanju iz postelje ali pri nenadnem gibanju glave.
Drug pogost vzrok je Menierova bolezen, kronična bolezen notranjega ušesa, ki povzroča ponavljajoče se napade vrtoglavice, tinitus (zvonjenje v ušesih) in postopno izgubo sluha. To stanje je posledica prekomernega kopičenja tekočine v notranjem ušesu, ki moti ravnotežje.
Vestibularni nevritis, vnetje vestibularnega živca, ki povezuje notranje uho z možgani, je še en vzrok vertiga. To vnetje je pogosto posledica virusne okužbe in **lahko povzroči nenadno in hudo vrtoglavico, ki traja več dni do tednov.
Migrena, ki je znana predvsem po svojih glavobolih, lahko povzroča tudi vertigo, bodisi kot del same migrene ali kot samostojen napad brez prisotnosti glavobola. Migrena, povezana z vertigom, znana kot vestibularna migrena, je lahko še posebej zaskrbljujoča, saj združuje občutke vrtenja s tipičnimi simptomi migrene, kot sta občutljivost na svetlobo in zvok.
Diagnoza vertiga
Diagnoza bolezni vertigo se začne s podrobnim pogovorom z zdravnikom, med katerim je treba opisati naravo in pogostost vrtoglavic, ali so povezane z drugimi simptomi, kot sta slabost ali izguba sluha, in koliko časa trajajo. Zdravnik bo prav tako spraševal o anamnezi, vključno s prejšnjimi boleznimi, poškodbami glave ali ušesa in družinsko zgodovino vertiga ali drugih nevroloških težav.
Po temeljitem pogovoru sledijo specializirani pregledi, osredotočeni na funkcijo ravnotežnega sistema. Elektronistagmografija (ENG) ali videonistagmografija (VNG) sta testi, ki merita nehotene premike oči, ki se pojavijo, ko je ravnotežni sistem moten. Kalorični test, pri katerem se v uho dovaja topla in hladna voda ali zrak, pomaga ugotoviti, kako dobro notranje uho in ravnotežni živci reagirajo na spremembe temperature.
Če obstaja sum na migreno ali druge nevrološke vzroke, se lahko izvede nevrološki pregled ali slikovne metode, kot sta MRI (magnetna resonanca) ali CT (računalniška tomografija), da se izključijo drugi resni pogoji, na primer možganski tumorji ali žilne težave.
Zdravljenje vertiga
Zdravljenje vertiga je odvisno od njegovega vzroka. Pri BPPV se je izkazal za učinkovitega tako imenovani Epleyjev manever – serija specifičnih gibov glave, ki pomagajo premakniti sproščene kristale kalcija nazaj na njihovo mesto v ušesu. Ta preprost postopek pogosto znatno omili simptome po enem samem obisku.
Pri Menierovi bolezni je zdravljenje osredotočeno na nadzor simptomov in vključuje spremembe življenjskega sloga, kot je omejitev soli v prehrani, ki lahko zmanjšuje kopičenje tekočine v ušesu. Zdravniki lahko tudi predpišejo zdravila proti vrtoglavici ali diuretike, ki pomagajo odstraniti odvečno tekočino iz telesa.
Vestibularna rehabilitacija je še en pomemben vidik zdravljenja, predvsem pri kroničnih oblikah vertiga. Ta vrsta fizioterapije vključuje specifične vaje za izboljšanje ravnotežja in krepitev sposobnosti možganov, da kompenzirajo signale iz poškodovanega ravnotežnega sistema.
Pri vestibularni migreni se zdravljenje osredotoča na preprečevanje napadov s pomočjo zdravil in identifikacijo ter izogibanje sprožilcem, kot so določena živila, stres ali pomanjkanje spanja.
Preizkusite naše naravne izdelke
Življenje z boleznijo vertigo je lahko izziv, vendar obstajajo strategije, kako se s tem stanjem bolje soočiti. Ključ je v razumevanju lastnega telesa in prepoznavanju dejavnikov, ki lahko sprožijo napade. Nekaterim ljudem je lahko koristno voditi dnevnik, v katerem beležijo situacije, ko se vertigo pojavlja, kar lahko pomaga bolje razumeti sprožilce.