Režim dojenčka v šesttedenskem obdobju in kaj ga vpliva v prvih tednih
Kaj vse zajema poporodno obdobje ?
Poporodno obdobje je eno najpomembnejših obdobij v življenju ženske – ne le z vidika fizičnega okrevanja, temveč tudi psihične prilagoditve na novo vlogo. Telo se vrača v stanje pred nosečnostjo, hormoni nihajo, poleg tega pa je prisotna vsakodnevna skrb za novorojenčka. Čeprav gre za prehodno obdobje, lahko intenzivnost doživetij, utrujenost in negotovost vodijo do občutka, da čas teče povsem drugače.
Danes se pogosto razpravlja o tem, kaj je v poporodnem obdobju „normalno" – kako naj izgleda režim novorojenčka, kako pogosto dojiti, kdaj iti z novorojenčkom ven in kaj se lahko zgodi, če ženska ne upošteva poporodnega obdobja. Medtem ko je bilo nekoč njegovo spoštovanje skoraj sveto pravilo, se danes pravila spreminjajo in prilagajajo realnosti.
Kaj se dogaja s telesom med poporodnim obdobjem?
Porod je velika fizična obremenitev, ne glede na to, ali je potekal naravno ali s carskim rezom. Med poporodnim obdobjem pride do krčenja maternice, odvajanja izločkov, telo se celi in prilagaja novim hormonskim razmeram. Mnoge ženske se soočajo z bolečinami v hrbtu, presredku ali trebuhu, pa tudi z nihanjem razpoloženja in utrujenostjo, ki jo pogosto poslabša moten spanec.
Preizkusite naše naravne izdelke
Z medicinskega vidika traja poporodno obdobje približno 6 tednov, pri čemer se telo večinoma povrne v prvotno stanje. Vendar je vsaka ženska drugačna – nekatere se počutijo močne že po nekaj dneh, druge potrebujejo mesece. Upoštevanje mirovanja med poporodnim obdobjem ni znak šibkosti, temveč spoštovanja lastnih potreb.
Režim novorojenčka v poporodnem obdobju
Morda si kdo predstavlja, da si novorojenček po nekaj dneh postavi nek režim. V resnici pa je pogosto drugače. V prvih tednih po porodu novorojenček spi neredno, prebudi se za dojenje večinoma na 2–3 ure, in dan se tako prepleta z nočjo.
Režim novorojenčka v poporodnem obdobju se oblikuje zelo počasi. Na to vplivajo ne le njegove fiziološke potrebe, temveč tudi to, kako se starši prilagajajo novi situaciji. Novorojenček ne pozna dneva in noči – ritem dneva se začne razvijati šele okoli 6. do 8. tedna življenja, ko začne zaznavati razliko med svetlobo in temo.
Izkušnja mlade mamice Anete ponazarja, kako spremenljivo je lahko to obdobje: „Prva tri tedna sem mislila, da delamo nekaj narobe. Spal je največ dve uri skupaj, tudi ponoči. Jokal je, ko smo ga položili. Potem pa je prišel prelom in nenadoma je zaspal sam v vozičku. Nenadoma se nam je začelo vse sestavljati."
Če se starši trudijo novorojenčka „naučiti režima" prehitro, lahko to vodi v frustracijo in izčrpanost. Veliko bolj koristno je opazovati signale otroka – kdaj začne biti utrujen, kdaj je lačen, kdaj potrebuje stik. In verjeti, da se bodo stvari sčasoma uredile.
Kako pogosto dojiti v poporodnem obdobju in zakaj to ni le o urah
Ena izmed najpogostejših vprašanj novopečenih mamic je, kako pogosto dojiti. Odgovor je – tako pogosto, kot otrok potrebuje. V poporodnem obdobju se oblikuje ne le dojenje kot proces, temveč tudi laktacija sama. Dojenje „na zahtevo", torej brez strogih časovnih urnikov, je v prvih tednih priporočeno večino strokovnjakov, vključno z WHO in UNICEF.
Otrok si s tem ureja ne le vnos hrane, temveč tudi tvorbo mleka. Dojenje ni le o prehrani – novorojenčki se preko njega tudi pomirjajo in ustvarjajo vez z mamico. Nekateri otroci se želijo dojiti 8× na dan, drugi celo 15×. In to sploh ne pomeni, da je kaj narobe.
Dojenje je lahko na začetku zahtevno – boleče bradavice, nejasnosti glede pristavljanja in dvomi, ali ima otrok dovolj. Če se pridružijo še nasveti z različnih strani, ki si nasprotujejo („Hrani ga na vsake 3 ure!" vs. „Ne dojiti, ko joka, naj se ne navadi!"), je to lahko zmedeno. Pomembno je poslušati svoje telo in otroka, v primeru negotovosti pa se obrniti na svetovalko za dojenje.
Je varno hoditi z novorojenčkom ven med poporodnim obdobjem?
Predstava, da bi morala ženska šest tednov po porodu preživeti izključno doma v postelji, je danes že preživeta. Kljub temu pa vprašanje „kdaj z novorojenčkom ven" ostaja pogosto. Odgovor je odvisen ne le od vremena, temveč tudi od zdravstvenega stanja mamice in otroka.
Bivanje na prostem v poporodnem obdobju ni le možno, temveč tudi koristno, če ga ženska dojema kot prijetno. Polurni sprehod na svežem zraku lahko izboljša razpoloženje, podpre spanec novorojenčka in doda tako potreben občutek normalnosti. V zimskem obdobju je priporočljivo izbrati krajše sprehode v milejših temperaturah, poleti pa se izogibati neposrednemu soncu in vročini.
Mamice pogosto pravijo, da so bile prav sprehodi tisto, kar jim je pomagalo prebroditi psihično najtežji del poporodnega obdobja. Niso potrebovale govoriti ali kaj početi – le sprehoditi se, začutiti zrak in slišati šelestenje listja ali tleskanje dežja na strehi vozička. Tako preprosto, a hkrati zdravilno.
Kaj se lahko zgodi, če ženska ne upošteva poporodnega obdobja?
O pojmu „neupoštevanje poporodnega obdobja" potekajo različne razprave. Kaj to pravzaprav pomeni? Medtem ko je bilo nekoč priporočeno mirovanje in minimalno gibanje, danes vemo, da zmerna aktivnost koristi celjenju in psihiki. Težava nastane, če ženska ni sposobna regenerirati – morda zato, ker se vrača k fizično zahtevnemu delu, nima časa za počitek ali doživlja kronični stres.
Preizkusite naše naravne izdelke
Neupoštevanje poporodnega obdobja lahko vodi do počasnejšega celjenja, izčrpanosti, poporodne depresije in težav z dojenjem. To pa ne pomeni, da vsaka ženska, ki prvi teden po porodu vstane iz postelje, kaj zanemarja. Bolj kot o natančnih pravilih gre za to, ali ima ženska čas in prostor poslušati svoje telo.
Realnost mnogih žensk je takšna, da imajo doma tudi starejše otroke, delujočega partnerja ali živijo daleč od širše družine. V takšnih razmerah je lahko „upoštevanje poporodnega obdobja" skoraj nemogoče. Tudi tu pa lahko pomaga na primer podpora skupnosti, dula ali svetovalka za dojenje.
Občutljiva skrb za mater v poporodnem obdobju je preprečevanje prihodnjih težav, ne luksuz. In ravno o tem pričajo tudi besede babice Kateřine: „Najhuje je, ko mora ženska biti junakinja. Poporodno obdobje ni čas, ko mora kaj dokazovati. Je čas, ko mora biti negovana – in mi kot družba bi ji to morali omogočiti."
Poporodno obdobje ni le fizična faza, temveč globoka preobrazba identitete. Je obdobje, ko se rodi mati – in to je proces, ki potrebuje čas, podporo in sočutje. Ne glede na to, kakšen pristop ženska izbere k poporodnemu obdobju, je pomembno, da se počuti varno, slišana in spoštovana. Kajti takrat lahko resnično zasije – ne le kot mati, temveč kot celovita in močna oseba.
