Kako prepoznati grenkobo in uživati v gobarjenju brez skrbi

Kako prepoznati grenkega gobana in zakaj ga (ne)nabirati

Sezona gozdnih sprehodov in košaric polnih gob je priljubljen ritual mnogih Čehov. Ni čudno – gobarjenje je pri nas skoraj nacionalni šport in malo katera aktivnost tako prijetno združuje bivanje v naravi, gibanje in veselje ob ulovu. Med desetinami vrst užitnih gob pa se skriva tudi nekaj takih, ki nikakor ne bi smele priti v ponev. Ena izmed njih je grenki goban, ljudsko imenovan preprosto grenki. Čeprav ni strupen, lahko pokvari celoten obrok z enim samim grižljajem.

Kaj je grenki goban in zakaj se mu izogniti

Grenki goban (Tylopilus felleus) je med zelo pogostimi napakami začetniških gobarjev. Na prvi pogled namreč spominja na užitne gobane – na primer smrekov goban ali borov goban. Ima rjav klobuk, mesnat bet in pogosto raste na istih mestih kot priljubljene užitne vrste. Težava nastane šele po toplotni obdelavi – njegov okus je namreč neznosno grenak. In kar je še huje, ta grenkoba se s kuhanjem ali cvrtjem ne izgubi. Tudi majhen košček, primešan v hrano, pokvari celotno jed.

Čeprav grenki ni strupen, njegova izrazita grenkoba deluje kot obrambni mehanizem, zaradi katerega večinoma ostane nedotaknjen tudi od gozdnih živali. Ni nenavadno, da človek, ki ga po nesreči doda v omleto, dolgo časa ne bo več vzel gob v usta. Prav zato je pomembno vedeti, kako prepoznati grenkega od užitnih gobanov, da se izognemo razočaranju.

Ključni znaki na terenu

Razlikovati grenkega od užitnih gobanov je lahko enostavno, če veste, na kaj morate biti pozorni. Obstaja nekaj zanesljivih znakov, po katerih lahko to gobo varno prepoznate. Najpogosteje se osredotočamo na tri glavne dele – bet, cevi in okus.

1. Bet z izrazito mrežo:
Grenki ima na betu zelo opazno, temno rjavo mrežo, ki je pogosto najzanesljivejši prepoznavni znak. Ta mreža je ostro omejena in kontrastira s svetlejšim ozadjem beta. Pri užitnih gobanih je mreža manj izrazita ali drugega odtenka – na primer rožnata pri hrastovem gobanu.

2. Cevi in pore:
Na spodnji strani klobuka ima grenki cevi, ki so pri mladih plodnicah belkaste in kasneje rožnate. Pri pritisku ne spremenijo barve – za razliko od nekaterih drugih gobanov, ki postanejo modri. To je lahko vodilo, vendar ne stoodstotno.

3. Okus kot zadnji test:
Če še vedno niste prepričani, lahko poskusite majhen košček surove gobe previdno prežvečiti na konici jezika in ga takoj izpljuniti. Grenki je izjemno grenak – okus boste prepoznali skoraj takoj. Ta metoda se priporoča le izkušenim gobarjem in nikoli ne bi smela biti uporabljena pri neznanih, potencialno strupenih vrstah.

Kje in kdaj grenki raste

Grenki se pojavlja v iglastih in listnatih gozdovih, najpogosteje pod smrekami, bori in bukvami. Raste od junija do oktobra, pri čemer je najpogostejši pojav v avgustu in septembru. Obožuje kisla tla in ga najdemo predvsem v višjih legah. Zanimivo je, da je kljub svojemu slabemu slovesu precej pogost – pogosto ga gobarji nehote prinesejo domov v košari.

In prav tu nastane težava: videzno je namreč lahko zelo podoben užitnim gobanom. Začetni gobarji, ki se še niso naučili temeljito razlikovati posameznih znakov, ga zlahka zamenjajo. V nekaterih območjih je celo eden najpogostejših razlogov za pokvarjeno gobovo juho ali omleto.

Kako je majhna napaka pokvarila nedeljsko kosilo

Gospa Jaroslava iz Jablonca nad Nisou se je v začetku septembra odpravila z družino v gozd. Po nekaj urah so se domov vrnili s polno košaro lepih gob – prevladovali so gobani, nekaj mušnic in nekaj brezičev. Omleta je dišala po celem stanovanju, a po prvem grižljaju so se vsi ustavili. "Mislili smo, da smo jo premalo solili, a tistega odurnega grenkega okusa ni bilo mogoče prezreti," pripoveduje z nasmehom. Šele po natančnem pregledu košare so našli krivca – en grenki goban skrit med jurčki.

Ta primer je zgovoren dokaz, da lahko tudi en napačno določen košček povzroči razočaranje in da se splača posvetiti pozornost pravilni identifikaciji.

Je grenki lahko za kaj dober?

Zanimivo je, da kljub svoji neužitnosti ima grenki določeno uporabo. Nekateri ljudje ga sušijo in uporabljajo kot naravni repelent proti insektom – njegov vonj namreč odvrača hrošče in molje. V nekaterih državah se raziskuje njegov potencial za uporabo v medicini, saj vsebuje snovi z antibakterijskimi učinki. Kulinarično pa ostaja povsem neprimeren.

V ljudski modrosti se pojavlja tudi duhovita opomba, da "grenkega prepoznaš po tem, da ga niti polž noče". Čeprav to ni strokovni identifikacijski ključ, je v nekaterih primerih presenetljivo natančno...

Na kaj biti pozoren pri nabiranju gob

Nabiranje gob je čudovita aktivnost, vendar zahteva določeno znanje. Če niste prepričani v svoj ulov, je bolje, da ga pustite v gozdu. Danes obstaja veliko načinov, kako preveriti vrsto gobe – od klasičnih atlasov preko mobilnih aplikacij do facebook skupin s strokovnjaki. Poleg tega je priporočljivo učiti se tudi od izkušenih gobarjev, ki lahko posredujejo dragocene nasvete neposredno na terenu.

Eden izmed dobrih nasvetov je ločiti gobe po vrstah že pri nabiranju – vsako skupino postaviti v ločeno platneno vrečko ali škatlo. Tako se zmanjša tveganje, da bi grenkega skritega med gobani prinesli domov.

In kaj, če se vam zgodi, da skuhate grenkega? Dobra novica je, da ni zdravju škodljiv. Hrana pa bo praktično neužitna in ne preostane vam drugega, kot da si privoščite nekaj drugega. Kot pravi znani mikolog Miroslav Smotlacha: "Grenki je učbeniški primer, da tudi nestrupena goba lahko postane povsem neužitna."

Povzetek praktičnih znakov, kako prepoznati grenkega:

To gobo prepoznamo po izraziti temno rjavi mreži na betu in rožnatih ceveh na spodnji strani klobuka, ki je rjav, mat in pogosto precej suh. Ko jo pa okusite, vam takoj pove – njena izjemna grenkoba je nezamenljiva. Najdemo jo predvsem v iglastih in listnatih gozdovih, pogosto v bližini smrek ali bukev.

Izkušen gobar lahko grenkega prepozna že od daleč, a za začetnike je lahko zavajajoč. Prav zato je dobro učiti se, spraševati in se ne bati prositi za nasvet. Narava nam ponuja veliko užitnih zakladov – in z malo skrbi in pozornosti se da neprijetnim presenečenjem zlahka izogniti. Saj gobarjenje naj bi bilo predvsem veselje, ne loterija.