Prehrana in neprimerna živila pri epilepsiji
Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških motenj – samo v Sloveniji se z njo zdravi več kot 80.000 ljudi. Čeprav glavno vlogo pri njenem obvladovanju igra pravilno nastavljena medikacija in morebitni drugi strokovni postopki, vse več pozornosti dobiva tudi življenjski slog, predvsem prehrana. Morda se sliši presenetljivo, vendar lahko nekatere vrste hrane vplivajo na pogostejši pojav napadov, poslabšajo občutljivost živčnega sistema ali motijo učinkovitost zdravil. Zavestna izbira hrane bi zato morala biti del skrbi za zdravje epileptika – tako kot mir, dovolj spanja in redna dnevna rutina.
Kako lahko prehrana vpliva na potek epilepsije?
Medtem ko je pri nekaterih ljudeh epilepsija lahko dedna, se pri drugih pojavi šele v odrasli dobi – razlogi so lahko različni, od poškodb, vnetij možganov, do presnovnih motenj. Bolezen se kaže z ponavljajočimi se napadi, ki nastanejo zaradi začasne motnje električne aktivnosti možganov. Zdravniki se vse pogosteje strinjajo, da poleg zdravil k splošni stabilizaciji zdravstvenega stanja lahko prispeva tudi ustrezno prilagojen jedilnik.
Medtem ko se nekatere vrste diet, kot so ketogena ali nizko-glikemična, uporabljajo kot podporno zdravljenje zlasti pri otrocih, lahko običajni bolniki z epilepsijo koristijo iz preproste želje izogniti se določenim neprimernim živilom. Gre predvsem za tista, ki lahko povečajo stres živčnega sistema, nihanja sladkorja v krvi ali vsebujejo snovi s potencialno negativnim vplivom na možgane.
Ena od epileptičnih bolnic, gospa Jana, opisuje: „Ko sem začela spremljati, kaj jem, sem ugotovila, da sem po sladkih zajtrkih utrujena in razdražena, včasih pa so me tudi rahlo mravljinčili prsti – kar je bil pri meni znak za napad. Postopoma sem omejila sladkor in začela jesti več beljakovin in zelenjave. Napade imam zdaj manj pogosto."
Katera živila se pri epilepsiji ne priporočajo?
Pomembno je razumeti, da ne obstaja univerzalni seznam „prepovedanih" živil – vsak organizem se odziva drugače. Kljub temu se strokovnjaki in bolniki strinjajo glede več skupin živil, ki se pogosteje pojavljajo kot tvegane.
1. Živila z visoko vsebnostjo enostavnih sladkorjev
Sladkor je za telo hiter vir energije, vendar nenadne spremembe ravni glukoze v krvi lahko pri nekaterih epileptikih povzročijo draženje možganov. To velja zlasti za rafinirani beli sladkor in živila, ki ga vsebujejo v večjih količinah – na primer sladkarije, sladkane pijače, sladko pecivo, žitarice ali aromatizirani jogurti.
Enostavni sladkorji so pogosto spremljani z visokim glikemičnim indeksom – torej sposobnostjo hitro dvigniti raven sladkorja v krvi. Po nenadnem zvišanju pa sledi naglo znižanje, kar lahko vodi v stresno reakcijo organizma in pri občutljivih posameznikih tudi v nevrološke simptome.
2. Močno industrijsko predelana živila
Pripravljena hrana, instantne juhe, mesni izdelki, čips, slani prigrizki ali zamrznjene jedi pogosto vsebujejo natrijev glutamat (MSG), konzervanse ali stabilizatorje, ki lahko pri nekaterih ljudeh delujejo kot t.i. eksitotoksini – snovi, ki povečujejo dražljivost živčnih celic. Zlasti pri otrocih in mladostnikih z epilepsijo so možgani v obdobju razvoja na podobne dražljaje bolj občutljivi.
Poleg tega visoka vsebnost soli in nasičenih maščob v teh živilih prispeva k splošni obremenitvi organizma, kar se lahko posredno odraža tudi na nihanjih razpoloženja, hormonskem ravnovesju ali kakovosti spanja – kar so vse dejavniki, ki lahko vplivajo na napade.
3. Živila, ki vsebujejo kofein
Kava, energijske pijače, močan črni čaj ali čokolada vsebujejo kofein, ki stimulira centralni živčni sistem. Pri zdravih ljudeh lahko prinese poživitev, toda pri epileptikih lahko poveča tveganje za napad – zlasti pri višjih odmerkih ali v kombinaciji s pomanjkanjem spanja.
Preizkusite naše naravne izdelke
Nekatere študije (npr. objavljene v reviji Epilepsy & Behavior) opozarjajo na to, da kofein lahko moti presnovo antiepileptikov ali zmanjšuje njihovo učinkovitost. Zato zdravniki pogosto priporočajo omejitev kofeina ali njegovo popolno izločitev iz prehrane.
4. Alkohol
Alkohol je eden najpogostejših sprožilcev napadov – ne le zaradi neposrednega vpliva na možgane, ampak tudi zato, ker moti spanec, vpliva na absorpcijo zdravil in lahko vodi v dehidracijo. Še posebej nevarno je nenadno pitje večje količine, ki lahko sproži napad tudi pri ljudeh, ki imajo epilepsijo relativno pod nadzorom.
„Ena kozarec morda ni problem, vendar lahko pri občutljivejših bolnikih tudi majhna količina alkohola poveča tveganje za napad," opozarja nevrolog dr. Tomislav Benda.
5. Živila z višjo vsebnostjo tiramina ali feniletilamina
Tiramin in feniletilamin sta snovi, ki se naravno pojavljata v nekaterih živilih, kot so zorjeni siri, mesni izdelki, rdeče vino ali fermentirani izdelki, kot so kimči ali fermentirane kumarice. Pri nekaterih vrstah epilepsije lahko te snovi povzročijo podoben učinek kot stimulansi – in tako povečajo tveganje za nevrološko vznemirjenje.
Praktično to pomeni, da je na primer kombinacija plesnivega sira in kozarca rdečega vina pri nekaterih bolnikih lahko tvegana, čeprav posamezne sestavine, zaužite ločeno, morda nimajo nobenega vpliva.
Kako na varnejše prehranjevanje pri epilepsiji?
Kljub zgoraj omenjenim tveganjem ni namen ustvariti strog „prepovedan seznam", temveč voditi empatičen in zavesten pristop k vsakodnevnim izbiram. Koristno je lahko voditi prehranski dnevnik in zapisovati, kaj je človek jedel pred morebitnim napadom – tako je mogoče individualno opaziti lastne sprožilce.
Za večino bolnikov se kot najvarnejša izkaže pestrna, uravnotežena prehrana, ki temelji na svežih sestavinah, dovolj vlaknin, zdravih maščobah in beljakovinah. Nasprotno pa je smiselno izogibati se prehranskim ekstremom – preveč sladkemu, mastnemu, presoljenemu ali umetno okusnemu hrani.
V tem kontekstu igra pomembno vlogo tudi čas prehranjevanja in hidracija. Dolgotrajno stradanje ali prenajedanje lahko moti ravnotežje telesa, prav tako kot dehidracija v vročih dneh.
Praktični nasveti, ki lahko pomagajo
Dan začnite z nečim hranljivejšim kot so sladki zajtrki – na primer z jajci, oreški ali polnozrnatim kruhom z zelenjavo. Kavo si privoščite raje zjutraj in popoldne jo poskusite omejiti, prav tako kot industrijsko predelana živila, ki se jih na splošno splača izogibati. Raje posezite po svežih živilih in čez dan ne pozabite redno piti čiste vode.
Pri ljudeh z epilepsijo lahko v nekaterih primerih pomaga ketogena dieta – vendar previdno, ni za vsakogar, in o njej se je vsekakor treba posvetovati z zdravnikom. Če se napadi pojavljajo ponavljajoče, lahko pomaga voditi dnevnik, kamor zapišete, kaj jim je predhodilo – hrana, stres, gibanje ali morda utrujenost.
Na koncu gre za to, da se epileptik v svoji diagnozi ne počuti omejen, ampak nasprotno pridobi večji nadzor nad svojim zdravjem. Prehrana sama po sebi bolezni ne bo pozdravila, lahko pa ima pomembno vlogo pri tem, kako pogosto in s kakšno intenzivnostjo se pojavljajo napadi.
Kot pravi nevrolog in prehranski svetovalec dr. Jan Hrdlička: „Pri boleznih, kjer igrajo vlogo možgani, ne smemo podcenjevati tega, kar vnašamo v telo. Vsak obrok je informacija – in lahko je bodisi podporna ali moteča."
Prehranjevati se zavestno in hkrati okusno je danes zaradi naraščajoče ponudbe kakovostnih in naravnih živil lažje kot kdaj koli prej – in to je lahko eden najpreprostejših in najbolj naravnih korakov k izboljšanju kakovosti življenja z epilepsijo.
