Neželeni učinki maka in zakaj bi jih morali jemati resno
Kaj morate vedeti o maku in njegovih možnih neželenih učinkih
V češki kuhinji ima mak svoje stalno mesto – od tradicionalnih peciv preko makovih kolačev do božičnih jedi. Njegov sladek, oreščkast okus lahko izboljša tudi najpreprostejšo jed. Poleg tega se pogosto poudarja njegova hranilna vrednost – visoka vsebnost kalcija, magnezija in zdravih maščob ga naredi privlačno sestavino jedilnika. Vendar, kot pri vseh živilih, ki jih štejemo za zdrava, je pomembno poznati tudi njihovo drugo stran. Neželeni učinki maka niso le abstrakten pojem – za nekatere skupine ljudi lahko pomenijo resnično tveganje.
Preizkusite naše naravne izdelke
Od kod izvirajo strahovi pred makom?
Mak (Papaver somniferum) je rastlina z dolgo zgodovino uporabe – ne le v gastronomiji, temveč tudi v medicini. Prav iz maka se pridobivajo opiati, snovi, ki imajo močne učinke na človeški organizem. Čeprav običajno dostopen prehrambeni mak vsebuje le sledove teh spojin, se še vedno vodi razprava o tem, kakšna količina je varna in za koga.
Posebej problematična je lahko prisotnost t.i. morfinskih alkaloidov, kot so morfin, kodein ali tebain. Te snovi se primarno nahajajo v nezrelih makovih glavicah, vendar se zaradi neustrezne predelave lahko znajdejo tudi v prehrambenem maku. Pomembno je poudariti, da je večina maka na trgu varna in gre skozi temeljit nadzor, vendar se raven teh snovi lahko razlikuje glede na izvor in način predelave.
Leta 2019 je na ta problem opozoril tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki je priporočil previdnost predvsem pri majhnih otrocih, nosečnicah in ljudeh občutljivih na opioidne snovi. Prav tako je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) uvedla omejitve za največji dnevni vnos morfina iz hrane v višini 10 mikrogramov na kilogram telesne teže.
Kdo bi moral biti pozoren na mak?
Medtem ko večina odraslih lahko uživa kos makovega kolača brez skrbi, obstajajo določene skupine ljudi, za katere lahko tudi navidezno neškodljiv kos predstavlja potencialen problem. Na primer majhni otroci – njihovo telo, predvsem pa živčni sistem, je veliko bolj občutljivo in dovzetno za reakcijo na snovi, ki odraslim ne bi škodile. Večja količina maka pri njih lahko povzroči zaspanost, neprijetno razdraženost želodca ali upočasnjeno dihanje, kar zagotovo ni nekaj, kar bi želeli reševati v običajnem družinskem dnevu.
Priporočljiva je previdnost tudi v primeru nosečnic in doječih žensk – čeprav za zdaj ni jasnih dokazov o neposrednem tveganju, se kljub temu priporoča omejitev vnosa maka zaradi morebitnih sledov opioidnih snovi, ki bi hipotetično lahko vplivale na razvoj otroka. To sicer ni mogoče trditi z gotovostjo, a previdnost ni odveč. Podobno previdnost naj bi izbrali tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, usmerjena na živčni sistem – kombinacija teh zdravil z opiati, prisotnimi v maku, lahko okrepi njihov učinek in vodi do neželenega zaviranja.
In tu je še ena kategorija, na katero se včasih pozabi – vozniki ali ljudje v poklicih, kjer je pomembna stoodstotna budnost. V redkih primerih se lahko zgodi, da po uživanju večje količine maka „prikaže" lažno pozitiven rezultat testa na opiate, na primer pri cestni kontroli ali delovnem testiranju – in to res ni situacija, ki bi jo želeli pojasnjevati policiji ali šefu.
Eden najbolj znanih primerov je zgodba Američanke, ki je bila po porodu pomotoma osumljena uživanja drog – test na opiate je bil pozitiven zaradi zajtrka, ki je vseboval makovo pecivo. Čeprav je šlo za skrajno situacijo, to kaže, kako tanka je lahko meja med „neškodljivo" hrano in neželenim učinkom.
Neželeni učinki maka
Poleg možne prisotnosti opioidnih alkaloidov obstajajo tudi drugi neželeni učinki maka, na katere ne smemo pozabiti. Čeprav so redki, se lahko v določenih situacijah pojavijo tudi pri običajni uporabi.
Na primer, alergijska reakcija na mak ni pogosta, a zagotovo ni izključena. Ljudje, ki trpijo za alergijami na oreščke ali semena, lahko opazijo srbenje v ustih, izpuščaj ali celo anafilaksijo po zaužitju maka. Če sumite na alergijo, se je dobro posvetovati z alergologom in izogibati uživanju maka do razjasnitve situacije.
Drug dejavnik je visoka vsebnost maščob, čeprav gre primarno za zdrave nenasičene maščobne kisline. Pri ljudeh z boleznimi žolčnika ali trebušne slinavke lahko prekomerno uživanje maka obremeni prebavni sistem in povzroči slabost, napenjanje ali drisko.
Ne smemo pozabiti niti na to, da mak vsebuje veliko količino vlaknin, kar je sicer na splošno koristno, vendar v prekomernih količinah lahko vodi do napenjanja ali zaprtja, zlasti pri ljudeh z občutljivo prebavo.
Kako zmanjšati tveganja in uživati mak varno?
Dobra novica je, da je večina negativnih učinkov maka povezana z njegovo prekomerno porabo ali slabo predelanim makom. Če se držite običajnih receptov in uporabljate kakovostne sestavine, je tveganje minimalno. Kljub temu je koristno poznati nekaj preprostih pravil, ki lahko pomagajo:
- Kupujte mak iz preverjenih virov – idealno iz slovenskih ali evropskih kmetij, ki upoštevajo omejitve za vsebnost alkaloidov. Izogibajte se nejasno označenim izdelkom iz neznanih spletnih trgovin.
- Pred predelavo mak operite – spiranje s toplo vodo lahko pomaga zmanjšati vsebnost nekaterih površinskih snovi, ki vsebujejo alkaloide.
- Uporabljajte sveže mleti mak – oksidacija maščob v maku povzroča žarkost in izgubo okusa ter hranilne vrednosti. Mleti mak je tudi bolj dovzeten za plesni.
- Bodite pozorni na količino – tudi zdrava živila je primerno uživati zmerno. En kos makovega kolača večkrat na mesec je varen, vendar vsakodnevno uživanje večjih količin lahko predstavlja tveganje.
- Pazite na kombinacijo z drugimi živili – če imate občutljiv želodec, kombinirajte mak z lahko prebavljivimi sestavinami in se izogibajte težkim maščobam ali sladkorju.
Zanimiv primer iz prakse je izkušnja enega vrtca, ki je prenehal ponujati makove kolače, potem ko je več otrok reagiralo z utrujenostjo in slabostjo. Čeprav ni bila dokazana neposredna povezava, se je vodstvo vrtca odločilo za previdnost in zamenjalo mak z drugimi semeni, kot so sončnična ali sezamova. Ta zgodba kaže, da je tudi pri dobrih namenih primerno spremljati reakcije otrok in po potrebi prilagoditi jedilnik.
Mak kot superhrana? Da, vendar z razumom
Jasno je, da mak ni le okusna popestritev kolačev ali testenin, temveč tudi kompleksna hrana z raznolikim hranilnim profilom. Vsebuje do 1400 mg kalcija na 100 gramov, kar je večkrat več kot večina mlečnih izdelkov. Poleg tega vsebuje železo, magnezij, cink in vitamine skupine B. To ga dela odlično izbiro za vegetarijance, vegane ali osebe z intoleranco na laktozo.
Kljub temu je treba mak dojemati v širšem kontekstu. Tako kot pri drugih živilih velja, da sta individualnost organizma in mera uživanja ključni. Mak je lahko velik prispevek za zdravje, vendar le, če vemo, kdaj in kako ga vključiti v jedilnik.
Kot pravi znan pregovor: „Vsega po malem." In pri maku to velja dvojno.
